Martinovanje je največji praznik vinogradnika, saj je njegov celoletni trud poplačan šele, ko se mošt spremni v vino. Vinarji v Halozah pridelujejo kakovostna in vrhunska vina. Martinovanju posvečajo posebno pozornost, kot zahvalo dobri letini.
Haloška vinogradniška kmetija 11. novembra tradicionalno povabi na domačijo vse delavce, ki so čez leto v vinogradu pomagali pri opravljaljanju različnih del. Posebno vlogo ima trgatev: kdor je bil na trgatvi, ne sme manjkati na seznamu povabljenih.
Martinovanje je tesno povezano s haloškim klopotcem. Gospodar kmetije je klopotec dolžan pospraviti do martinovega ali pa na sam dan martinovanja. Martinovanje je vesel praznik ne glede na to, kakšna je bila letina. Nikakor ne sme manjkati pesem, harmonika in krst mošta, ki mošt spremni v vino.
Zelo pomembno je, da je »forkelar« (vhod v klet) dobro zaprt, sicer lahko mošt ukradejo iz kleti. Običajen jutranji pozdrav sosedu ali prijatelju se na martinovo v Halozah glasi: »Čuj, gor so vam ftrgali v klet, si videl, da maš vrata zlamana.« Ker danes, pri teh nepridipravih, nikoli ne veš, ti ne preostane nič drugega, kot da greš pogledat, ali je pred vhodom v klet vse na svojem mestu.
Vrhunec martinovanja je martinova večerja. Ta je vedno bogata in okusna. Njena vsebina se razlikuje iz kraja v kraj, od kmetije do kmetije, od gospodinje do gospodinje. Nekaj pa je skupnega vsem: na vsaki mizi se bodo zagotovo znašli zelje, domač pražen krompir in doma narejeni mlinci, pečeni v krušni peči. Potem pride na vrsto še »haloški ftič«, ki je prav tako pripravljen v krušni peči. Vse te dobrote lahko okusite na današnjih martinovanjih v Halozah.
Če želite doživeti pravo martinovanje, ki vzpostavi primeren odnos do vina in ljudi, je treba obiskati kraje, kjer raste vinska trta, kjer ljudje živijo od pridelave vina in so z običaji martinovanja tesno povezani. V Halozah v času martinovanja odprejo vrata številne “pivnice” in vinske kleti. Vabimo vas, da s svojim obiskom prispevate k ohranjanju tega lepega običaja v Halozah.