Postavitve Klopotcev v Halozah

Ko se v goricah začne grozdje mehčati, ne privabi le sladkosnedih otrok in poželjivih pogledov odraslih; prve mehke jagode teknejo pticam v takrat še poletni vročini.

Naši predniki so jih preganjali, dokler se niso utrudili, potem pa so ptice v miru lahko pospravile veliko pridelka. Tuhtali so in kdove komu se je ob nekem vetrovnem dnevu utrnila želja, da bi namesto njega pred pticami motovililo vetrno strašilo. Žal ne vemo, kdo in kje in kdaj je izdelal prvi klopotec, pa tudi ne vemo, zakaj ga je tako imenoval. A nič se ne motimo, če trdimo, da je bil naših deželic človek, saj se je klopotec pojavil nekje na štajerskem.

Legenda pravi, da je bil klopotec prvič na straži zaradi požrešnih škorcev že v drugi polovici 16. stoletja. V vsaki legendi je zrno resnice in tudi omenjeno bo treba še natančno izluščiti.

Še bolj kot na častitljivo starost pa smo ponosni, da klopotci še danes stojijo ob vinogradih, v njih in nad njimi in to po vsem štajerskem ozemlju in ni ga na svetu strokovnjaka, ki bi nam oporekal, da niso naš avtohtoni izum in izdelek.

V Prlekiji in Slovenskih goricah ima klopotec štiri »pere« (vetrnice), v goricah avstrijske Štajerske jih ima kar osem, no pri nas v Halozah in pa na robu hrvaškega Zagorja pa ima klopotec šest »per« (vetrnic).

Šege in navade ob postavljanju klopotca v Halozah so različne. Klopotca ne stavijo vsi isti dan, saj je to odvisno od vinogradniške lege in pogojev za gojenje vinske trte. Ponekod se začne postavljanje že na sv. Jakoba (25. julija) ali na sv. Ano (26. julija), drugje se klopotec postavlja za sv. Lovrenca (10. avgusta) ali na Veliki šmaren (15. avgusta), nekateri pa ga postavljajo šele na malo mašo (8. septembra).

Povsod pa je to izjemen dogodek. Najprej zato, ker gospodarji med seboj tekmujejo, kateri klopotec bo lepše »pel«, pa kateri bo glasnejši in kateri bo največji. Danes se klopotec predvsem postavlja zaradi druženja, tako je osnovni poudarek predvsem na veseli družbi, zato seveda  brez lanskega vina, »frajtonarce« (harmonike) in brez domačega hlebca in dobrih mesnih dodatkov pač ne gre.

Nekaj krepkih parov rok je potrebnih, da na visoko postavljen drog spravimo srednje velikega klopotca, za tiste največje pa je treba spraviti skupaj že skoraj cel vinski vrh ali polovico po dolgih slemenih razvlečene vasi. Močni in vešči fantje, ki bodo klopotec stavili pa morajo seveda biti oblečeni v kmečka oblačila, ki morajo biti s klobukom in šopkom cvetja v njem, pa modri »šurc« (predpasnik) je skoraj obvezen.

Ob postavitvi klopotca se zberejo ob družinskih članih še prijatelji, sosedje, sorodniki; gospodar pa ne pozabi povabiti še vinogradniških delavcev, trgačev grozdja in izdelovalca klopotca. Tega prijetnega dogodka se vsi radi udeležijo, saj vedo, da jih čaka pod klopotcem prijetna družba z domačo hrano in pijačo.

»Klopotec je v svoji izvirnosti predvsem odganjal in hkrati tudi privabljal. Odganjal je ptice, privabljal pa je vse častilce vinske trte, grozdja in vina k vsakoletni novi trgatvi.«

(Janez Bogataj v knjigi Draga Koradeja Klopotec, Maribor, 2009).
Zato vas lepo vabimo, da se nam pridružite na prireditvah ob postavitvi klopotcev, saj kot ste prebrali zgoraj, veselo bo.

Posebni običaji veljajo ob postavitvi klopotcev, prav veselo pa je tudi jeseni ob pospravljanju klopotcev na Martinovo. Do 11.11. morajo biti vsi klopotci pospravljeni drugače ga pospravijo "čuvaji haloških klopotcev".









--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

• Sprejet manifest haloškega klopotca z dnem 21.1. 2017.
• Kaj se v Halozah zgodi, če do Martinovega gospodarji klopotcev ne pospravijo.
• Utrinki z veselega dogodka ob vračilu haloškega klopotca.